23. avgust - 22. september 2024
Hiša na hribu 2024, tradicionalni umetniški festival se letos predstavlja desetič.
Otvoritev s koncertom ( JUNEsHELEN, Za srce mo, Ta mladi iz Žleb) bo 23. 8 . 2024 ob 19.30.
Lokacije: Sv. Marjeta v vasi Žlebe, Domačija Pr' Lenart v vasi Belo, Sv. Katarina na Topolu
Sodelujoči umetniki: AKIKO SATO / BOJAN GAGIĆ / BRANKA CVJETIČANIN / DAVID VURDELJA / EVA MARGON ŠTANTA / JASON MULLHAUSEN / JUNEsHELEN / MATEJA KAVČIČ / MOJCA SENEGAČNIK / NIVES ZALOKAR / ZVONKA T SIMČIČ
Odpiralni čas:
Sv. Marjeta: 24. 8. - 22. 9. 2024, petek, sobota, nedelja: od 14. do 19. ure, izven tega časa po dogovoru na številko 041 214 097 / Zvonka
Domačija Pr' Lenart: razstavni prostor Kašča je za obiskovalce odprt od 24. 8. - 31. 10. 2024, umetniške intervencije sadovnjaku pa dostopne vse leto 24/7
Sv. Katarina: na tem prostoru so razstavljene Potovke, ki so postavljene na dvorišču župnišča ob cerkvi
Sodelujoči:
Umetniki v svojih stvaritvah iščejo preplete s krajino in tamkajšnjim življenjem, zato so njihova dela odraz vsega, kar je umetnikom izziv, raziskovanje in prevpraševanje.
Običajne prostore zgodovinskih stavb in krajine Polhograjskih dolomitov oplemenitijo v poglobljenem stiku z večnim in minljivim: v njih ustvarjajo občutja končnosti, na eni strani tega, kar se dogaja tukaj in sedaj, ter brezčasja na drugi.
Zvonka T Simčič je ustanoviteljica in vsebinska so-snovalka Hiše na hribu, umetniškega projekta, ki vse bolj zaznamuje vas Žlebe, a hkrati vstopa v mednarodni prostor. Umetniško delo vidi kot celovitost socialne instalacije, ta se gradi v povezovanju med umetnico, ljudmi in okoljem. Vas, v kateri je odraščala, je zapisana v njenem bitju. Danes lahko opazuje, kako se podeželje blizu prestolnice spreminja v vse bolj urbano okolje z vsemi značilnostmi sodobnega. Izginjajo običaji povezovanja, ki so včasih pomenili način preživetja. Najmočnejša vez med ljudmi je še vedno cerkev Sv. Marjete, objekt kulturne dediščine, kjer se je umetnica rodila. Postavi ga kot možnost za vstop v skupnost, ki skozi deset let delovanja projekta Hiša na hribu vse bolj postaja realnost. Tudi njeno umetniško ustvarjanje je prepleteno z zgoraj napisanim, z ljudmi, z mislijo na krajino, na prihodnost in preživetje. Domačini postajajo eno z njo in projektom, kot tudi z umetniškim delom, kjer skupaj z umetnico Mojco Senegačnik preko starodavne tehnike lesoreza in vezenja umetnost in ljudi prepleteta v ENO.
Mojca Senegačnik je vizualna umetnica, ki jo najbolj zanimajo družbeni pojavi, spremembe v času in prostoru ter različni načini sobivanja in odnosi med posamezniki v skupnostih. Vizualni jezik umetnosti uporablja za lastno raziskovanje in komunikacijo z ostalimi. Zanimajo jo skupnostne prakse in ustvarjanje v javnih prostorih. Poleg interesa za participatorno obliko dela in skupnostne projekte se ukvarja z intimnim snovanjem podob svojega umetniškega izraza. Ta pogosto vključuje vezenje na tekstilne umetniške objekte, s katerimi vnaša v svoja likovna dela odmeve svojih prednic, žensk, ki jim je bila ta ročna spretnost morda edina priložnost za izrekanje in izražanje lastnega izraza in hkrati polje za razvoj lastne ustvarjalnosti. V projektu Hiša na hribu skupaj z Zvonko T Simčič razvija projekt Ženski obrazi, ki je ustvarjalni poklon skupnosti sester, mater, hčera, sopotnic, ustvarjalk – žensk kot nosilk življenjske moči skupnosti od rojstva do smrti, ki ji tudi sama pripada. V Hiši na hribu že nekaj let sodeluje kot soustvarjalka konceptualne zasnove projekta, umetnica in soorganizatorica dogodkov.
Umetniški kolektiv Polygon: Branka Cvjetičanin, autorica; Jason Mullhausen, ko-avtor - koordinacija tehnične produkcije; Bojan Gagić, ko-avtor – dizajn zvoka; David Vurdelja, ko-avtor - produkcija zvoka
»Po ideji »placemakinga« se umetniško raziskovalno delo in rezultat osredotoča na več elementov, ki so avtentični krajini parka Polhograjski Dolomiti. Geografija, geološka predispozicija, narava in območja človeških poselitev kažejo na dolga zgodovinska obdobja nastanka teh specifičnih naselij in posledično skupnosti. Srednjeveška zamisel o zasedbi gora, vidnih jas, dvignjenih nad dolinami, in postavljanju sakralnih objektov na njihove vrhove, ki s svojo arhitekturo poudarjajo prostorski red med človeškim in naravnim, materialnim in abstraktnim, s svojo pojavnostjo ustoličujejo morda najbolj abstraktno idejo ustvarjanja prostora. , ki pod svojo nevidno kupolo vpliva na celotno lokalno skupnost. Prav ta vidik razvoja prostora tudi po več stoletjih na skoraj enak način opredeljuje prostor, ki nosi predznak skupnostne identitete. Če se poglobimo v problematiko oblikovanja skupnosti, se v zvočnem mediju nakaže najzanimivejša »arheološka najdba«, in sicer zvok zvonov, postavljenih v visokih stolpih, ki, tudi ko so očem nevidni, nedostopni in oddaljeni, usmeriti pozornost, ne da bi se bilo treba sklicevati na druge čute razen sluha. Ta navigacijska zvočna kulisa je ena najlepših idej o ustvarjanju prostora – placemakingu, ki na svoj neviden način vpliva na naše zaznavanje in nas zbira pod svojo nevidno kupolo. V trenutku, ko se podoba izgubi, je zvok tisti, ki povezuje prostor in čas skozi vibracijo, ki zahteva tudi fizični stik trenja molekul in vibracije našega bobniča, zaradi česar je hkrati abstrakten in materialen. Umetniško delo Romarji prihodnosti je sestavljeno iz tistih zvočnih elementov, posnetih v krajih Polhograjskih Dolomitov, izločenih iz dostopnih audio arhivov in v veliki meri povzetih iz zasebnega audio arhiva Zvonka Šimčiča, nekdanjega zvonarja cerkve sv. Žlebe. S primerjavo zvokov različnih časovnih obdobij tega podnebja je jasno razbrati kontinuiteto trajanja in prav skozi stoletja enak zvok daje vpogled v življenje, ki je še prisotno. Obiskovalcem bosta predstavljeni dve zvočni skulpturi, postavljeni na dveh mikrolokalitetah v vaseh Belo in Žlebe. Za vstop v zvočne vsebine in postanejo Romar prihodnosti bodo udeleženci prejeli posebne zvočne zemljevide z navodili, kako najti lokacijo, se premikati po prostoru in poslušati zvočne objekte. Starodavne zvočne krajine so tako izrinjene iz običajne arhitekture oltarja bolečine in večnosti, ujete pripovedi taktilne verske prisotnosti pa so prepuščene domišljiji novih Romarjev, če si ne upajo prevzeti odgovornosti.« Branka Cvjetičanin
Akiko Sato
Semena so inkubacijska oblika zapisanih zgodb, gensko kodiranih z vso zgodovino svojega obstoja. Vsako ima svoje ustvarjalne načrte, sicer ne bi preživelo pogojev na Zemlji. Nekatera so zasnovana za letenje na dolge razdalje, druga pa se skrivajo v sladkosti sadežev. Vključujejo nas v svoj skrivni, a očiten načrt kot sodelavce. Projekt Sanje semen / Dreams of seeds in interaktivna delavnica je del raziskave, kako povezati ta naravni ustvarjalni mehanizem z umetniškim procesom, saj kot umetnica hrepeni po tem, da ustvari nekaj, kar je zasajeno z lepoto in dobrimi nameni, in bo prav to bogastvo preneslo na prihodnje generacije. Rezultati delavnice postajajo del razstave.
Mateja Kavčič
S prostorsko postavitvijo Shramba je avtorica v restavrirani kašči domačije Pr´Lenart na Belem prepletla kulturno dediščino, sodobno umetnost in naravo. V kontekstu nekdanje namembe prostora - shramba za živila je prebivalcem kmetije omogočala preživetje preko zime – je v kaščo shranila - delček narave za prihodnost. V spodnjem nadstropju se sušijo zelene močvirske trave, v zgornjem pa je umeščeno delo z naslovom »V klobčič spravljene vezi, (ki jih lahko vedno odvijem)«. V krogli iz travnatih pletenic so shranjene/skrite zgodbe o povezovanju in ustvarjanju, zapletanju in razpletanju, negovanju in zanemarjanju, trganju in ponovnem vzpostavljanju mnogovrstnih vezi med soljudmi ter med nami in našim naravnim okoljem. Razstava opomninja na ekološke problematike današnjega sveta, na posledice potrošništva, digitalizacije in pretrganih vezi med ljudmi in med ljudmi in naravo.
JUNEsHELEN
Nina Šardi, rojena leta 1985, je študirala umetnostno zgodovino na Univerzi Karl- Franzens v Gradcu v Avstriji, kjer je leta 2013 diplomirala. Deluje kot pevka, avtorica glasbe in tekstov, producentka in oblikovalka zvoka. Poleg petja velik del svojega ustvarjalnega dela usmerja v komponiranje in produkcijo. Svojo zvočno kreativnost razširja v medij videa, fotografije, slike in svetlobnih instalacij ter ustvarja avtorsko glasbo za kratke filme, gledališke in lutkovne predstave. V glasbenem svetu ustvarja izključno avtorsko glasbo. Glasbo Nine Šardi prežema sanjsko in kinematografsko vzdušje. Za njeno delo je značilen in razpoznaven pevkin glas. Njen glas pogosto simbolizira in izraža močno eterično in ambientalno naravo bodisi v žanrih eksperimentalne elektronske lirične glasbe bodisi v čutno mističnih in ambientalno eteričnih intuitivnih vokalih.
Nives Zalokar
Na razstavi so dela, ki so začela nastajati med desetletnim bivanjem Nives Zalokar v Avstraliji, njenim tesnim sobivanjem in sodelovanjem z avstralskimi staroselci, te denskimi druženji ob pletenju košar na tradicionalen način in študijem jezika in kulture ljudstva Wiradjuri iz New South Walesa na Univerzi Charlesa Stuarta v kraju Wagga Wagga. Odkrivala je škodljive posledice angleškega kolonializma, se učila spoštovanja do “drugih”, sočutja in sobivanja. Ko je v Sydneyju srečala in se spoprijateljila z begunci iz Irana, ki so kot sufiji pribežali v Avstralijo pred islamsko revolucijo, se ji je odprla še ena, prej njej neznana kultura. Začela je raziskovati kompleksne duhovne pomene, skrite v vzorcih, tisočletno zgodovino, ob poslušanju sufijske glasbe je slikanje teh podob spremenila v duhovno prakso, meditacijo, ki temelji na lepoti in ljubezni, prvinah, ki sta v današnji zahodni so dobni umetnosti večinoma odsotni, če ne celo prezirani in omalovaževani. Vzorce s preprog povečuje in jih predstavlja gledalcem v svoji barvni interpretaciji, da bi spoznali in videli in se ji pridružili v občudovanju in spoštovanju. Avstralska staroselska modrost pravi: Glej, da boš videl, poslušaj, da boš slišal, uči se, da boš razumel. Dr. Bernard Sullivan
Eva Margon Štanta je v projekt povabljena kot mlada umetnica. Je magistrica ilustracije. Ukvarja se z različnimi tipi ilustracije in animacije, dopolnjuje se v raziskovanju redukcijskega linoreza. Na ALUO je magistrirala s projektom Slikovni zemljevid planinskih poti v Logarski dolini (2019), ki je bil uvrščen na več mednarodnih tekmovanj v ilustraciji. Med drugim je ustvarila sklop poštnih znamk za Pošto Slovenije (2022), njene ilustracije in animacije pa so del sodelovanja s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, Galerijo Velenje, Gozdarskim inštitutom Slovenije, Zavodom Dagiba in Zavodom Divja misel. Najraje ustvarja živalske in rastlinske motive v slogu znanstvene ilustracije.
Sodelujemo z Urbanističnim inštitutom Slovenije v EU projektu SMOTIES Ustvarjalnost v majhnih in odmaknjenih krajih.
Prepoznali so nas kot dobra praksa vsebin, ki jih raziskujejo v omenjenem projektu.
Tematika projekta je urejanje javnih prostorov v majhnih in odmaknjenih krajih s participacijo lokalne skupnosti. V izbranih pilotnih območjih po Evropi razvija in preizkuša nove pristope k izboljševanju in oživljanju teh prostorov.
Aktivnosti v Sloveniji so pod vodstvom Urbanističnega inštituta usmerjene v razvoj sodobnih urbanističnih pristopov k urejanju javnega prostora v neurbanih okoljih. Aktivnosti potekajo v območju krajinskega parka Polhograjski dolomiti, predvsem v vaseh Belo, Topol in Žlebe.
Od pomladi 2021 se je odvilo več eksperimentalnih delavnic, na katerih so lokalni prebivalci, umetniki, strokovnjaki, obiskovalci območja in drugi udeleženci razvijali ideje za vzpostavljanje novih skupnostnih prostorov, kot so: tradicionalni sadovnjaki kot sodobni prostori druženja, suhozid kot element kulturne krajine in prostor srečevanja, objekti kulturne dediščine kot novi kulturni prostori, skupnostna umetnost slikanja prtov kot povezovalna dejavnost lokalne skupnosti, les kot lokalni material za opremo javnih prostorov odmaknjenih krajev, gozdne sprehajalne poti kot prostori srečevanj, umetnost na podeželju za razvoj skupnostnih praks.
Že vrsto let sodelujemo z Domačijo Pr’ Lenart.
Domačija Pr’ Lenart z zasnovo iz 16. stoletja leži v osrčju Krajinskega parka Polhograjski dolomiti. Nekoč samooskrbna kmetija je bila v letu 2005 zaradi svoje bogate etnološke in zgodovinske preteklosti razglašena za kulturni spomenik. Domačija v privatni lasti izvaja raznolik kulturni program v lastni produkciji ali v sodelovanju z drugimi partnerji. Z izvedbo kratkih umetniških rezidenc ponuja umetnikom, raziskovalcem in kulturnim ustvarjalcem priložnost globljega razumevanja delovanja neodvisnih kulturnih prostorov zunaj urbanih središč, povezovanje in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, razvijanje projektov in pridobivanje novih perspektiv o sodobni kulturni produkciji. Na povabilo Franca Cegnarja in Zvonke T Simčič se je umetniškemu projektu Hiša na hribu pridružila v letu 2016.
Podporo letošnji razstavi in projektu HIŠA NA HRIBU 2024 nudijo: Občina Medvode, Župnija Preska, Domačija Pr' Lenart, BB BIO.Si, Urbanistični inštitut Republike Slovenije.
HIŠA NA HRIBU izvaja skupnostne aktivnosti v okviru mednarodnega projekta Humana mesta / SMOTIES: Ustvarjalnost v majhnih in odmaknjenih krajih/ Creative works with small and remote places, ki ga v Sloveniji zastopa Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Projekt je sofinanciran s programa Ustvarjalna Evropa Evropske unije.
18. avgust - 24. september 2023
Sodelovali so:
Natalija R. Črnčec, Nina Šardi, Anja Kranjc, Louise Winter, Boštjan Jurečič, Maruša Štibelj
Hiša na hribu, glavni projekt Zavoda CCC, ima svoje temelje v vaseh v okolici Medvod. Z glavno razstavo v Žlebah, pri sv. Marjeti in z umetniškimi intervencijami na Domačiji Pr' Lenart na Belem ter na Topolu. Tradicionalno predstavlja naše delovanje tistega leta in povabljene umetnike. V letu 2023 smo se v Hiši na hribu veliko ukvarjali s skupnostnim delovanjem, ustvarjalno gostovali in sodelovali na različnih krajih in v različnih povezavah z ljudmi, ki jih je pritegnila ideja skupnostnega ustvarjanja, se povezovali z umetniki, ki občuteno doživljajo naravo, sočloveka, sobivajo v so-čutju, ki nas vse povezuje, naše skupnostno delovanje pa se odraža tudi skozi projekt, ki povezuje sorodne ideje po vsej Evropi in to je projekt "Smoties", v katerega smo vstopili na povabilo Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.
Našo razstavo, ki je v grobem razdeljena na dve lokaciji, na mežnarijo pri sv. Marjeti v Žlebah in na Domačijo Pr' Lenart na Belem, dopolnjuje pa jo tradicionalna potujoča postavitev interaktivnih umetniških del na Topolu, boste lahko obiskali med 18. 8. in 24. 9. 2023.
Na matični lokaciji, pri sv. Marjeti v Žlebah, bodo predstavljena dela povabljenih umetnic Anje Kranjc, Natalije R. Črnčec in Nine Šardi. Vse tri oblikujejo doživljajske prostorske postavitve, ki običajne prostore zgodovinskih stavb spremenijo v prostore kontemplacije, poglobljenega stika z večnim in z minljivim, oblikujejo občutenja brezčasja na eni strani in končnosti na drugi strani, vsaka na svoj način.
Anja Kranjc se skozi slikarske in kiparske intervencije ukvarja s človeško figuro kot nosilcem različnih psiholoških stanj in občutenj, ki gledalca opominjajo na krhkost in minljivost človeške eksistence.
Natalija R. Črnčec in Nina Šardi - Juneshelen pa z Žarilkami, prostorsko materialno - svetlobno postavitvijo v črnino brezčasja in z zvočno ambientalno instalacijo pevke, umetnice Juneshelen, ustvarjata možnost intimnega doživetja preobrazbe, neulovljivosti, neskončnosti. Vsem trem je skupno, da gledalcem omogočajo intimno doživljanje sodobnih umetniških dotikov in samorefleksije v okolju kulturne in naravne dediščine.
V čudovitih prostorih cerkvenega zvonika cerkve, posvečene sv. Marjeti bo letos gostovala prav posebna razstava, partnerski projekt UIRS in Hiše na hribu, "Skupaj v Polhograjcih", razstava skupnostnih prtov, nastalih v letošnjem letu na delavnicah v projektu. Zavod CCC s Hišo na hribu je bil prepoznan kot izjemen akter pri gradnji skupnosti v odročnih krajih prav skozi svoje umetniško in povezovalno delovanje, zato smo bili povabljeni k sooblikovanju in sodelovanju v iniciativo UIRS, slovenskega nosilca mednarodnega projekta Smoties, ki raziskuje, oblikuje in krepi dobre skupnostne prakse v majhnih krajih na ruralnem področju. V sklopu projekta smo sooblikovali delavnice ustvarjanja skupnostnih prtov, ki bodo obiskovalcem predstavljeni na razstavi.
Hiša na hribu vsako leto, v začetku poletja, izvaja umetniške rezidence, ki se odvijajo na Domačiji Pr' Lenart na Belem nad Medvodami. Gostiteljska domačija je prostor kulturne stavbne dediščine in ponuja odprta vrata za vstop sodobnega kulturnega, umetniškega dogajanja ter prijazno gosti tam bivajoče in delujoče umetnike. Nekatera dela rezidenčnih umetnikov Hiše na hribu ostanejo na domačiji kot del zunanje ambientalne postavitve, nekatera pa so za tekoče leto umeščena v novo "Galerijo odprtih vrat" v obnovljeno starodavno kmečko kaščo, ki je odprta vse leto. Umetniška rezidenca Belo 2023 je gostila umetnici Louise Winter in Marušo Štibelj ter umetnika Boštjana Jurečiča. Prostorsko instalacijo Louise Winter, ki uporablja lokalne naravne materiale ter klasičen, slikarski pristop z risbo na steni Boštjana Jurečiča bo moč obiskati v kašči, umetniške intervencije kolažistke Maruše Štibelj pa se umeščajo na lesene končnice panjev starega čebelnjaka, ki ima posebno vrednost na posestvu domačije.
Na otvoritvenem dogodku, v petek, 18. avgusta 2023, je ob 20. uri vizualno in zvočno dogajanje nadgradil koncert vrhunske skupine Ingenium Ensemble v organizaciji KUD Zbilje, ki smo mu prisluhnili v mističnem okolju cerkve svete Marjete. Ingenium Ensemble je mednarodno priznana in nagrajena slovenska pevska zasedba, ki se poleg izvajanja klasične zborovske glasbe posveča tudi sodobnim stvaritvam. Skupina se najpogosteje predstavlja v okviru tujih glasbenih festivalov, kjer ponosno zastopa bogato slovensko zborovsko izročilo.
Organizacija projekta Hiša na hribu 2023: Zavod CCC
Podpora: Javni zavod Sotočje Medvode, Občina Medvode, Ministrstvo za Kulturo RS, Domačija Pr' Lenart, podjetje BB.Bio.si
Organizacija in podpora razstave "Skupaj v Polhograjcih": Urbanistični Inštitut Republike Slovenije, Human Cities - Smoties, Zavod CCC
Organizacija koncerta na otvoritvenem dogodku: KUD Zbilje s podporo Občine Medvode in Župnije Preska
Hiša na hribu 2022
20. avgust - 18. september 2022
Sodelovali so:
Milojka Drobne, Miro Rismondo, Jurij Kalan, Zvonka T Simčič, Mojca Senegačnik, Alja Piry, Mateja Kavčič, Mihaela Ciuha,
Za srce mo in duo Blaž Grm in Žiga Murko
Dela na razstavi Hiša na hribu 2022 odražajo globoko navezanost in povezanost sodelujočih umetnikov z vsem zemeljskim, o čemer v veliki meri pričajo povsem različni načini uporabe naravnih materialov v umetniških delih, kar pa jih hkrati tudi združuje. Njihova angažiranost in večplastnost v umetniških praksah kaže na človekovo odvisnost od narave in na okoljske tegobe sodobnega sveta, hkrati pa skozi sublimizacijo nagovarjajo k lepemu. Letošnja razstava se je pričela v soboto, 20. 8. 2022 ob 19.30 z otvoritveno prireditvijo ob mežnariji pri cerkvi sv. Marjete v Žlebah, sta se nam v kulturnem programu predstavili glasbeni zasedbi Za srce mo in duet Žiga Murko + Blaž Grm. GLASBENA SKUPINA “ZA SRCE MO”.
Projekt Hiša na hribu smo razdelili v dva dela: Hiša na hribu razstava Hiša na hribu rezidenca. Tradicionalno je glavna razstava umeščena v prostore ob mežnariji pri cerkvi sv. Marjete v Žlebah. Vizualne postavitve zanjo in performanse na otvoritvi bodo prispevali Milojka Drobne, Jurij Kalan in Miro Rismondo, sodelujeta pa tudi umetnici Zvonka T Simčič in Mojca Senegačnik, ki celotno razstavo tudi koordinirata.
Milojka Drobne s telesnimi dotiki v glino prenaša svoje misli in vizijo, ki jo ima o tem materialu in o njegovi končni formi. Ročno oblikovanje gline, ki ga umetnica uporablja pri snovanju kipov, je po tehnični plati podobno oblikovanju glinenih izdelkov v starih časih, v antiki ali še prej. V njena dela je vloženega veliko truda, vizije in ljubezni, izdelana pa so z namenom, da bi človeka spremljala v njegovem življenju.
Jurij Kalan: Osrednja tema slikarstva Jurija Kalana je figura. Pri Kalanu ne gre niti za realizem niti za klasično karikaturo, ampak za njej podobno izražanje značaja naslikane osebe, njenega čustvovanja in odzivanja na situacijo, v katero jo je postavil. Je mojstrski figuralik, po občutju soroden nemškim slikarjem nove stvarnosti.
Miro Rismondo: Njegov osnovni poklic, ljubezen in bolezen je kuhanje. V kuhinji si je tudi izoblikoval umetniške sposobnosti najprej v maslenih skulpturah, nekaj malega v zelenjavno-sadnem carvingu, dokler ni odkril ledu.
Delo letošnjih rezidenčnih umetnic Mateje Kavčič, Alje Piry in Mihaele Ciuha je "Veliko gnezdo", ki ga lahko obiščete v sadovnjaku domačije, med glavnim poslopjem in sušilnico za sadje. Umetnice so v delu poudarjale druženje (stari običaji) in povezovanje s skupnostjo vasi, saj so se pletenju lahko pridružili tudi obiskovalci domačije. Uporabile so material, ki je ostal od zelenega odreza pomladi tako na domačiji kot tudi na sosednjih kmetijah.
Na Belem boste lahko spoznali tudi projekt Smoties - Human Cities, ki se predstavlja z razstavo "Smoties. Majhni kraji. Velike ideje." v organizaciji Urbanističnega inštituta RS. Na Topolu, pri cerkvi sv. Katarine, na Belem in na sv. Marjeti pa bodo obiskovalce že tradicionalno pričakale Potovke, projekt potujoče umetnosti v kozarcih, namenjene neposrednemu stiku ljudi z umeniškimi deli. Potovke so naša sodobna interpretacija sporočila nekdanjih “potovk”, žensk, ki so zaradi trgovanja s pridelki popotovale iz odročnih vasi v mesta in nazaj in ljudem prenašale novice in zgodbe.
Hiša na hribu s pomočjo sodelujočih umetnikov ustvarja Potovke, ki jih lahko sodobni popotnik po poteh v Polhograjcih ponese iz enega v drugi kraj in tako se umetniško sporočilo spontano širi novim ljudem in novim zgodbam naproti.
Hiša na hribu 2021
20. avgust - 19. september 2021
Sodelovali so:
+Franc Cegnar (SLO), Zvonka T Simčič (SLO), Mojca Senegačnik (SLO), Aleksandra Saška Gruden (SLO), Keiko Miyazaki (JAP/SLO), Andreja Džakušič (SLO), Miran Pešič (SLO), Oliver Pilić (SLO), Maria Mastola (FIN), Marloes van Son(NIZ), Dana Neilson (CAN), Mikka Korento (FIN), Jyrkki Nissinen (FIN), Jussi Pyky (FIN), Pekko Rinkinen (FIN), Juha Hilpas(FIN), Farbod Fakharzadeh (IR), Tuomo Savolainen (FIN), Ernst Truly (USA), Andrea Coyotzi Borja (MEX), Mladen Bilić (HR/SLO), Ervin Potočnik (SLO), Mihaela Ciuha (SLO), Vesna Bukovec (SLO), Metka Zupanič (SLO), Lada Cerar (SLO), Monika Plamen (SLO), Lado Vidmar (SLO), Damjana Brumec (SLO), Peter Gaber (SLO), Andreja Eržen (SLO), Mira Narobe (SLO), Irina Goruppi (ITA), Jože Bartolj (SLO), Svetlana Jakimovski (SLO) , Mojca Zlokarnik (SLO), Alenka Spacal (SLO), Neža Hana Cijuha Šnajder (SLO), Milena Omerzu (SLO), Emina Djukić (SLO), Gregor Rozman (SLO), Sabina Spanjol (SLO),
študentje Pedagoške fakultete v Mariboru, oddelka likovna vzgoja pod Mentorstvom Petre Varl: Karen Erdelji, Inja Ferlež, Tjaša Gamser, Tija Harc, Katarina Justinek, Petra Knez, Valerija Kogovšek, Nika Kostevek, Maša Krajnc, Barbara Marn, Rea Preksavec, Laura Pukel, Hana Rajnar, Doris Simonič Milović, Maja Tratnik, Špela Vučko, Brigita Špital
študentje Pedagoške fakultete v Ljubljani, oddelka likovna vzgoja pod Mentorstvom Zore Stančič: Vita Čepič, Ana Kolšek, Izabela Klemenitina Tominšek, Tanja Železnik, Kristina Filipčič, Maja Bobnar, Neža Jakofčoč, Anamarija Založnik, Hockhkraut Vanesa, Tjaša Morela
učenci OŠ Preska pod mentorstvom Nike Berčič Terčon: Lara Jemc, Emanuela Valant, Tija Krek, Lara Krelj, Ajla Večerović, Žan Luka Bukovec, Klementina Zavšek
delo so prispevali tudi številni otroci iz okolja
Hiša na hribu je del projekta V NAROČJU kulturne in naravne dediščine, ki ga drugo leto izvaja Zavod CCC skupaj s partnerji (Javni zavod Sotočje Medvode, BB BIO.Si, domačija Pr’ Lenart).
Predstavi se skupnostno umetniško delo : MIZA.
Beseda MIZA je sestavljena iz dveh delov: iz zloga MI, ki pomeni nas – množico ljudi, in zloga ZA, ki pomeni, da smo skupaj za nečim; pa tudi da smo za nekaj; da smo za stvar. Torej je izraz MIZA simbol, ki označuje predmet/objekt, za katerim se zbirajo najrazličnejše skupine in večje ali manjše skupnosti.
V našem primeru smo se umetniki podali na skupno ustvarjanje z zavedanjem, da je pot lahko tudi tvegana. Kajti zavedamo se, da živimo v času, ko se kakršnakoli partnerstva zelo hitro razhajajo, saj čas ni naklonjen poglabljanju, temveč vsiljuje podivjane efekte in hitrost, ki razgrajuje in ne povezuje. MI pa smo ZA udejanjanje sočutnega sožitja občutljivih posameznikov.
Hiša na hribu 2020
20. avgust - 19. september 2021
Sodelovali so:
+Franc Cegnar (SLO), Zvonka T Simčič (SLO), Mojca Senegačnik (SLO), Aleksandra Saška Gruden (SLO), Keiko Miyazaki (JAP/SLO), Andreja Džakušič (SLO), Miran Pešič (SLO), Oliver Pilić (SLO), Maria Mastola (FIN), Marloes van Son(NIZ), Dana Neilson (CAN), Mikka Korento (FIN), Jyrkki Nissinen (FIN), Jussi Pyky (FIN), Pekko Rinkinen (FIN), Juha Hilpas(FIN), Farbod Fakharzadeh (IR), Tuomo Savolainen (FIN), Ernst Truly (USA), Andrea Coyotzi Borja (MEX), Mladen Bilić (HR/SLO), Ervin Potočnik (SLO), Mihaela Ciuha (SLO), Vesna Bukovec (SLO), Metka Zupanič (SLO), Lada Cerar (SLO), Monika Plamen (SLO), Lado Vidmar (SLO), Damjana Brumec (SLO), Peter Gaber (SLO), Andreja Eržen (SLO), Mira Narobe (SLO), Irina Goruppi (ITA), Jože Bartolj (SLO), Svetlana Jakimovski (SLO) , Mojca Zlokarnik (SLO), Alenka Spacal (SLO), Neža Hana Cijuha Šnajder (SLO), Milena Omerzu (SLO), Emina Djukić (SLO), Gregor Rozman (SLO), Sabina Spanjol (SLO),
študentje Pedagoške fakultete v Mariboru, oddelka likovna vzgoja pod Mentorstvom Petre Varl: Karen Erdelji, Inja Ferlež, Tjaša Gamser, Tija Harc, Katarina Justinek, Petra Knez, Valerija Kogovšek, Nika Kostevek, Maša Krajnc, Barbara Marn, Rea Preksavec, Laura Pukel, Hana Rajnar, Doris Simonič Milović, Maja Tratnik, Špela Vučko, Brigita Špital
študentje Pedagoške fakultete v Ljubljani, oddelka likovna vzgoja pod Mentorstvom Zore Stančič: Vita Čepič, Ana Kolšek, Izabela Klemenitina Tominšek, Tanja Železnik, Kristina Filipčič, Maja Bobnar, Neža Jakofčoč, Anamarija Založnik, Hockhkraut Vanesa, Tjaša Morela
učenci OŠ Preska pod mentorstvom Nike Berčič Terčon: Lara Jemc, Emanuela Valant, Tija Krek, Lara Krelj, Ajla Večerović, Žan Luka Bukovec, Klementina Zavšek
delo so prispevali tudi številni otroci iz okolja
Hiša na hribu je del projekta V NAROČJU kulturne in naravne dediščine, ki ga drugo leto izvaja Zavod CCC skupaj s partnerji (Javni zavod Sotočje Medvode, BB BIO.Si, domačija Pr’ Lenart).
Predstavi se skupnostno umetniško delo : MIZA.
Beseda MIZA je sestavljena iz dveh delov: iz zloga MI, ki pomeni nas – množico ljudi, in zloga ZA, ki pomeni, da smo skupaj za nečim; pa tudi da smo za nekaj; da smo za stvar. Torej je izraz MIZA simbol, ki označuje predmet/objekt, za katerim se zbirajo najrazličnejše skupine in večje ali manjše skupnosti.
V našem primeru smo se umetniki podali na skupno ustvarjanje z zavedanjem, da je pot lahko tudi tvegana. Kajti zavedamo se, da živimo v času, ko se kakršnakoli partnerstva zelo hitro razhajajo, saj čas ni naklonjen poglabljanju, temveč vsiljuje podivjane efekte in hitrost, ki razgrajuje in ne povezuje. MI pa smo ZA udejanjanje sočutnega sožitja občutljivih posameznikov.
28. avgust – 20. september 2020
Sodelovali so:
Aljaž Celarc
Andrea Coyotzi Borja / vizualna umetnica
Eva Pavlič – Seifert / videastka
Lada Cerar / vizualna umetnica
Mojca Senegačnik / slikarka
Metka Zupanič / vizualna umetnica
Vesna Bukovec / intermedijska umetnica
BeeJazzy / vokalna skupina / mešani zbor
Za srce mo / vokalna skupina
Sosnovatelja
Zvonka T Simčič in Franc Cegnar
Strokovna sodelavka na področju kulturne dediščine
Mojca Sfiligoj
Hiša na hribu postane del projekta V NAROČJU kulturne in naravne dediščine. Zavod CCC je skupaj s partnerji (Javni zavod Sotočje Medvode, BB BIO.Si, domačija Pr’ Lenart) s projektom V NAROČJU kulturne in naravne dediščine uspešno kandidiral na razpisu LAS za mesto in vas, ki ga s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja sofinancira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Postavitev smo zasnovali dvoletno. Predstavili/razstavili smo dela posameznih umetnikov in vzorec/model v prihodnjem letu načrtovane gradnje skupnostnega umetniškega dela : MIZA.
Beseda MIZA je sestavljena iz dveh delov: iz zloga MI, ki pomeni nas – množico ljudi, in zloga ZA, ki pomeni, da smo skupaj za nečim; pa tudi da smo za nekaj; da smo za stvar. Torej je izraz MIZA simbol, ki označuje predmet/objekt, za katerim se zbirajo najrazličnejše skupine in večje ali manjše skupnosti.
V našem primeru smo se umetniki podali na skupno ustvarjanje z zavedanjem, da je pot lahko tudi tvegana. Kajti zavedamo se, da živimo v času, ko se kakršnakoli partnerstva zelo hitro razhajajo, saj čas ni naklonjen poglabljanju, temveč vsiljuje podivjane efekte in hitrost, ki razgrajuje in ne povezuje. MI pa smo ZA udejanjanje sočutnega sožitja občutljivih posameznikov.
23. avgust – 15. september 2019
Sodelovali so:
Alenka Spacal / pisateljica, ilustratorka in pravljičarka
Keiko Miyazaki / vizualna umetnica
Mateja Kavčič / slikarka
Mihaela Ciuha / kiparka
Mojca Senegačnik / slikarka
Štreklov Jelko / naivni umetnik
Waleria Wolf Gang / intermedijska umetnica, videastka in režiserka
Zarja Menart / vizualna umetnica
Zvezdana Novaković / glasbenica in intermedijska umetnica
Grlenice / mešani pevski zbor
Za srce mo / vokalna skupina
Eva Bevec & Lara Mastnak & Tina Dernovšek / študentke ALUO
Sosnovatelja
Zvonka T Simčič in Franc Cegnar
Strokovna sodelavka na področju kulturne dediščine
Mojca Sfiligoj
Naredili smo skupnostno skulpturo iz vejevja Gnezdo, ki ga je vodila umetnica Mateja Kavčič. Naše delo je temeljilo na približevanju skupnostnega ustvarjanja.
24. avgust – 31. september 2018
Sodelovali so:
Aleksij Kobal
Emina Djukić & Jaka Kramberger
Jaka Železnikar
Katjuša Kovačič
Manca Uršič
Mateja Kavčič
Primož Oberžan
Simon Chang
pevska skupina Za srce mo
Sosnovatelja
Zvonka T Simčič in Franc Cegnar
Strokovna sodelavka na področju kulturne dediščine
Mojca Sfiligoj
Hiša na hribu postaja živa socialna instalacija razpotegnjena v območju krajinskega parka Polhograjskih Dolomitov. K Hiši na hribu smo v tem letu priključili Sv. Katarino nad Ljubljano ter tako povezali točki Sv. Marjete v vasi Žlebe ter domačijo Pr' Lenart v naselju Belo. Vse tri točke med seboj tvorijo lepo pešpot.
25. avgust – 24. september 2017
Sodelovali so:
Metka Krašovec
Andreja Eržen
Tina Dobrajc
Joni Zakonjšek
skupina Oloop - Katja Burger & Tjaša Bavcon & Jasmina Ferček
Vida Kejžar & Zvonka T. Simčič
Gregor Rozman
Katarina Kovač
Valentina Praprotnik
Mateja Mavri
Nataša Smerdelj
Zvonka Krebelj
Tomaž Sevšek
Sosnovatelja
Zvonka T Simčič in Franc Cegnar
Kuratorica
Petja Grafenauer
Strokovna sodelavka na področju kulturne dediščine
Mojca Sfiligoj
O lepoti. Čudežno razodetje Marjetine lepote je v tem, da se ji rane, ki ji jih prizadenejo škodoželjneži, vedno znova in znova zacelijo brez sledi brazgotin. In kaj nam lepota/lepo pomeni danes?
… da bi jo krasile samo rože
skromne
s travnikov, ki obdajajo cerkev
ki bi jih kdo sam
iz srca
prinesel
Dovolili si bomo zgolj biti… biti v pris(o)tnosti… lepote.
26. avgust – 25. september 2016
Sodelovali so:
Peter Gaber
Noemi Veberič Levovnik
Mitja Ficko
Rene Rusjan
Alla Georgieva
Vesna Bukovec & Widad Tamimi
Srdjan Živulović
Vida Kejžar
Xenija Jus
Bogdana Herman
Mateja Gorjup
Silvana Paletti
Metka Trdin & Eva Milošič
Sosnovatelja
Zvonka T Simčič in Franc Cegnar
Kuratorica
Petja Grafenauer
Strokovna sodelavka na področju kulturne dediščine
Mojca Sfiligoj
Hišo na hribu poglabljamo s podnaslovom Marjeta in zmaj. Ta že sam od sebe izvablja vsebine vzajemnega delovanje ognja in lepote, ki pritekata z različnih ravni življenjske zavesti in tako ljudje dogodkov, ki se nam zgodijo, velikokrat ne razumemo takoj. Šele oddaljenost jasni njihov globlji namen. In pomen.
Proglasimo manifest: Hiša na hribu združuje ljudi na poti k skupnemu cilju. Ustvarjamo skupnostne umetnosti. Za skupno dobro. Hiša na hribu je prostor srečevanj, je prostor pogovorov in poglabljanj vase skozi umetnost, je prostor meditacije in molitve, prostor izmenjave spoznanj, kjer je mogoča rast posameznika, je prostor za druženje in za objem prijatelja. Hiša na hribu je del naše vasi, je del naše občine, Ljubljanske pokrajine in tudi Slovenije, Evrope, naše Zemlje in Tistega, kar je nad vsemi nami vsem Istega. Je lahko Naš prostor, ki ga drugim predstavimo in podarimo na poseben način. Vsak, ki želi, da Hiša na hribu širi svoj energijski prostor je dobrodošel. Na obisk, k pogovoru, k dejanju … in dajanju … Smo bojevniki lepote s hiše na hribu. Pridružite se nam v razraščanju naše skupne matrice srca.
19. avgust – 13. september 2015
Sodelovali so:
Alenka Spacal
Brane Zorman
Irena Pivka
Iztok Zupan
Kata Mijatović
Marijan Molnar
Mojca Pungerčar
Silvana Paletti
Valerija Wolf Gang
Vlatko Vincek
Zoran Pavelić
Sosnovatelja
Zvonka T Simčič in Franc Cegnar
Kuratorica
Petja Grafenauer
Strokovna sodelavka na področju kulturne dediščine
Mojca Sfiligoj
Snovalci projekta v vabilo zapišemo: »Prostor ob cerkvi svete Marjete s svojo tenkočutnostjo in zmirjeno svet(l)ostjo privlači, nagovarja in navdihuje ustvarjalke in ustvarjalce sodobnih umetniških praks… Sidrišče projekta je bivša mežnarija, umestitev projekta v to okolje pa pomeni povezovanje in soustvarjanje s krajani, krajino in pripovedmi, ki so vtkane vanjo. Lokacija, nabita z osebno in vaško zgodovino, z drugostjo, lokalno floro in favno, lokalnimi zgodbami in nenazadnje tragično intimno pripovedjo, je bila domovanje ene od sosnovateljic. Gre za brisanje meje med življenjem in umetnostjo. Ko je umetniška praksa hkrati tudi življenjska zgodba in obratno.«
